Fletcheriranje po ribnjenju

nedelja, 20.1.2019 02:08

Okrevanje začasno odpuščenega v Muzeju Klanec 18b. Dohajanje sveženja Doda, odgovora na telegram Matjaža Cmakovega in Mirka Ružinića. Z Valnejo telefonski posvet o vabljenju Francija.

Razredčeno sprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor:


22h 12 Popolni lunin mrk blizu, luna še vedno daleč. Na tri metre daleč naglušec seveda ne slišim predenja Predina, ki je pravkar fotografiran svitek na prestolcu.@ Po uživanju zelo okusnih ploščatih rib Mimohodcev (po italjansko piši kao što govoriš "Pašare"), riža, špinače in čečarike sva gledala dve Fletcherkini. Ena je bila zelo zabavna a je morala mesarjeva ljubica umreti saj drugače to ne bi bila kriminalka ampak komedija. Druga ni bila toliko zabavna a je v njej izjemoma moril šerif. Jessico so na njeno pridrveli seveda spet v zadnjem hipu. Z Arijano sva zmenjena, da bova zgodaj zjutraj gledala popoln lunin mrk. odgovoril sem Mirku Ružiniću in Matjažu CMAKovemu.

13h 45 S pepelom se ne posujem. Pepel je že v vrečki in gre v smetnjak. Fotoaparat je na moji desni, črke tega računalnika na tem ekranu so udobno velike, tekma s časom je postala zakon, fotografije je Arijana pretočila in bodo kmalu. Nočni počitek je trajal do desetih, ko sem v spalnico spustil zrak in sonce. Ribane in sekljane zelenjave, ostanek vkruhanega pršuta celo, posemenjena skuta, jajčeve četrtinke, nekoliko pogače in paradižnikova mezga Beti in Miloša; to je bil zajtrk, če preskočim olivno olje in malo kuhane čečarike. Nisva se kregala kar je popolnoma v skladu z novo načelno in moralnopolitično držo (usmerjenostjo) po začasnem odpustu v začasno prihodnost. To obdobje mojega življenja se je začelo včeraj 19. januarja 2019 in se bo končalo takrat, ko se ne bom več zavedal, da obstajam. Najverjetneje se takrat zavedal svojega obstajanja ne bom več zato, ker res ne bom več živ. Valneja bo Francija obvestila, da skupščini DPZN v petek bosta a mu tudi povdarila, da od njega ta petek 25. januarja ne pričakujemo parade dolgega nočnega skoka v Novo Gorico in nazaj v Pulo.

Barko Mrecelj