Tomaž Kosmač - januarski 2021 prispevek
Idrijski punk bend Kuzle, delujoč v letih 1980-1982, vsake toliko opozori nase. Člani nekdanje zasedbe prizadevno skrbijo, da njihove skladbe ne utonejo v pozabo. Leta 2010 so izdali svoj prvi studijski album (te možnosti v 1980-ih niso imeli) in njihove komade s cedeja Še pomnite Kuzle, tovariši? so v Idriji na priložnostnem koncertu, ob tridesetletnici nastanka skupine, izvajale štiri bejbe, poimenovane Mlade kuzle. Kaurič, Buni, Dule in Itko so se namreč odločili, da na oder skupaj ne stopijo nikoli več, saj bi jim bilo kot prilagojenim osebam punk špilati patetično. Lani so natisnili koledar, pred tem je bil o njih posnet film, letos so lucidne skladbe izšle na vinilni plošči Naredte revolucijo (za) KuZle (gre). Predelali so jih različni izvajalci (Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza kolektiv, Pigs parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton feat. Buni KuZla) in ob svežem izidu albuma sem se spomnil na osmrtnico, ki sem jo nekoč spisal za koncert Mladih kuzel. Zaradi alkoholiščin mi je ni uspelo prebrati, zato z enajstletno zamudo
Drage Kuzle!
Z bolečino v srcih smo se danes zbrali, da še zadnjič počastimo spomin na vas. Četudi je slovo neizbežno, v tem žalostnem trenutku ne moremo doumeti, da odhajate za vedno. Saj ste vendar komaj pred kratkim izdali svoj prvenec! Šele ob pogledu na srebrne nitke v vaših laseh se zavemo, da mineva že dobrih trideset let kar ste Buni, Dule, Itko in Kaurič ustanovili legendarno punk zasedbo. V trpkem ihtenju se s solzami v očeh ob tej priložnosti poklanjamo tudi Icu, Piliju in Vestu, ki so krajši čas nastopali z vami.
Začeli ste skromno, kar vas je odlikovalo skozi vso kariero. Vadili ste po kleteh in garažah, v Klubu mladih in zlasti v Rudniški dvorani, kjer ste se kot predskupina Buldožerju prvič predstavili javnosti. Sprejeti ste bili s pljunki, ki so kasneje leteli na vas izpod odrov širom Slovenije. Novi rock vas je leta 1981 postavil na piedestal, toda ostali ste kleni punkerji. Blišč vam ni segel pod kožo. Namesto, da bi unovčili slavo, ste raje poiskali nove izzive.
Življenje, neusmiljeno kakršno je, je vsakemu od vas naložilo svoj križ. Buni se je zaposlil na Hidrii, kjer si tiho mrmra:
Uspelo vam je, zlomili ste mi misli, cesta je enaka, le šofer je včasih drug, a fabrka je ista…
Dule je po mnogih korakih v prazno našel samega sebe v snemanju dokumentarnih filmov, kjer pravi:
Zmeraj se lohk rešiš pred televizor, dost je, če verjameš u lepše cajte…
Itko se je zaprl v studio, od koder odmeva njegov glas:
Prav neč se ne spremeni, vse je isto, ne ločim več dneva od noči…
Kaurič je skozi Kingstone povedal:
Naredte revolucijo, sam dejte je brez mene…
Idrija, do Kuzel znana predvsem po žlikrofih, rudniku živega srebra in čipkah, se je prav zaradi vas umestila na zemljevid Slovenije kot Kuzlograd – prestolnica punka. Nikdar niste silili v ospredje. Taki ste ostali do konca. Na vaše zadnje vprašanje: Še pomnite Kuzle, tovariši? odgovarjamo v en glas: Nikoli vas ne bomo pozabili, čeprav hkrati vemo, da je prvinski punk z vami nepreklicno umrl.
Kuzle, slava vam!