Danes bom na pokopališču po 16 uri ob majnicah in žarah
Z Andrejem Špendovom bova od 16 ure dalje ob Markotovi in njegovih starših žarah dežurala in se pogovarjala o možnem sodelovanju.
Sicer pa objavljam prispevek Andraža Gombača s fotkama na današnji dan. Franjotovo anekdoto o prvem srečanju z Markom pa sem zgubila v množici prispele elektronske pošte..:( (če bo ponovno poslal bom objavila)
Hvala Janku Heidlu za srčece v spomin. Hvala tudi Mojci in Bogdanu (na zadnji fotografiji) in vsem, ki ohranjate spomin nanj.
Ob sončnem zahodu vabljeni in vabljene na kres v vasi Beka. Sicer pri prvem odcepu za Klanec in Ocizlo (iz Petrinj) se mostiček pod avtocesto vgreza in je treba na obvoz. Na Beko pa lahko greste tudi levo pred Petrinjami je pa na cesti nevarnost srečanja s prehitro vozečimi kamioni drugega tira.
Arijana
-------------------------
Vse najboljše, Marko!
Draga Arijana in Iztok, to sem danes objavil na facebooku, fotki v priponki in zapis:
Vse najboljše, Marko Brecelj (1951–2022)! Hvala … seveda tudi za igranje na najini poroki. Evo nas, tu smo pred 15 leti, pred Kodarinovim mlinom v dolini Dragonje. Ko sva se odločila, da kot godca na slavju najameva Breclja, so najini bližnji, tako svojci kakor prijatelji, prikimali. Itak, ja! Se je pa našel tudi kdo, ki je vprašal, ali sva normalna. Ali bova res imela Breclja na poroki?! A se ne bojiva, da nam bo kako zakuhal?
Ljudje, vam povem – na tako profesionalen, spoštljiv in prisrčen odnos redko naletiš.
Tako je bilo.
V koprski palači Tarsia, domu našega časopisa, smo Primorske novice priredile neko javno razpravo. Sredi prireditve je med sedeče v avli pricoklal Marko Brecelj, ves našpičen, nekajkrat iz različnih kotov fotografiral dogajanje, razpištolen, ker nihče od nas ni prišel na dogodek njihovega društva. Seveda sem izbral najslabši možni trenutek. Stekel sem za njim, ga dohitel na Ulici Osvobodilne fronte.
»Marko, a te lahko nekaj vprašam?«
»Vprašaj!«
»Ali si res 'rabljeni kantavtor na tržišču', kot se oglašuješ?«
»Sem. Zakaj sprašuješ?«
»Bi igral na Majini in moji poroki?«
»Glej, jaz sem na tržišču. Najemi me!«
»V redu, velja! Koliko računaš?«
»150 evrov.«
»Premalo.«
»Rabljeni kantavtor na tržišču vzamem tudi več.«
In sva se zmenila. Poslal sem mu prostorske in časovne koordinate.
Na dan poroke sem stal na peščeni poti, ki vzdolž Dragonje pelje mimo Kodarinovega mlina. Nikjer ne Breclja ne svatov. Kličem njega. Pove, da prihaja. Kličem svate. Sošolka s faksa se po telefonu smeje: »Smo malo zabluzili, ampak se nam zdi, da smo zdaj na pravi poti. Boš videl.«
In vidim: po dolini se bliža Brecljev legendarni kombi z napisi BUSHIT, SLOSHIT, EUSHIT. Za njim oblak prahu (»za dobrim konjem se prašina diže«),
v oblaku zadaj pa karavana avtomobilov, zaprašenih svatov za dobrim pastirjem. Ha!
Brecelj je kombi parkiral pred lepo obnovljenim mlinom. Nekdo je pristopil, me vprašal, ali mu lahko rečem, naj ga parkira zadaj – ker zarjavel rjav kombi kazi veduto. Je v redu, kakor je, sem rekel. Tudi kombi je dobrodošel. Je legendaren – pa še rjav kot istrski kamen!
Nikoli ne bom pozabil: skočim v hišo, v sobici zgoraj se preoblačim v pražnje. Skozi priprte polknice sonce pošilja pramene svetlobe. Po zraku
priplava zven pravkar priklopljene električne kitare. Nanjo leže Brecljev glas: »Sladko prijazni, ponošeni smehljaji …«
Tistega dne je zapelzaigral 30 svojih pesmi. Vmes je tu in tam posedel z nami, poklepetal. Na koncu, potem ko smo zarezali v torto in v noč, je povedal, da je prišel do konca seznama na velikem listu pred sabo. In da bo v dodatku izpolnil tri želje, nam spet zapel tri pesmi s seznama. Prvo naj izbereva mladoporočenca. Izbrala sva Rastemo. Drugo naj izbere Maksimiljana Ipavec. Izbrala je Ta stol. In zadnjo, je oznanil Marko Brecelj, bo izbral Marko Brecelj – in zapelzaigral si je Sexi disco hit.
Ob vrnitvi domov je Marko ob treh zjutraj na spletni strani svojega društva objavil galerijo fotk s poroke:
dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=4519
In v ponedeljek še poročilo o marsičem, tudi o poroki in svojih pogovorih in dogovorih na njej:
dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=4520
Več kot zaslužen honorar sem mu izplačal tako, kot sem pričakoval, da mu bo všeč. V spletnem poročilu je opisal, kako ga je razveselil »kompakten snopič bankovcev po pet eurov«.
Sošolke s faksa so mi zatem poslale maile. Ena od njih je dopisala, da jo je oče vprašal, kako je bilo na poroki na Primorskem. Pa je odgovorila, da
super. »Je pa en tak, no, poseben muzikant igral. Neki Brecelj.« Oče se je zdrznil: »Kako 'neki Brecelj'?! Pa ja ne Marko Brecelj?!« »Ja, ta, ta, Marko Brecelj! A ga poznaš?!«
In jih je ata napel hčerki. Ji odpredaval o legendi. O Buldožerjih. O Cocktailu. Pa jo spraševal, ali je Brecelj zapel tudi to. Pa tisto …?
E, moj dragi Marko, nekateri že dolgo vemo, kako velik si. Nekateri tega ne bodo nikoli dojeli – nič hudega, bi rekel ti. Me pa zelo veseli, da jih je, se mi zdi, vse več, v očeh in ušesih katerih samo rasteš in rasteš in ... Zato spet nadvse rada deliva najino poročno, evo jo, Rastemo:
www.youtube.com/watch?v=v9Q5bsm0fEA